Pred časom sem govorila s prijateljico (vem večina mojih razmišljanj se začne tako, a tako pač je). Pogovarjali sva se o tem kaj ljudje danes pravzaprav sploh hočejo. Po čem resnično hrepenijo. Kot vedno nočem sklepati in si domišljati, da vem. Zato povprašam. Potrebujem primere... in poslušam. opazujem. Ne morem soditi ali ocenjevati, ni pošteno Vsak lahko sodi le o svojem življenju in dejanjih. Večkrat spomnim na komentar prijateljice, ki je dejala, da imam dejansko kvalitetno življenje tudi, ko sem off-line in seveda se z njo z veseljem strinjam.
Opazujem kako pomembni so postali "všečki" in število "ogledov" ipd. Vem, da ljudje hrepenijo po odobravanju, pa čeprav od neznancev v virtualnem svetu. A vedno znova dobim čuden občutek, ko se ljudje tako z veseljom pohvalijo z "všečki" v resničnem svetu. Kako pomembno je, da je bilo "povšečkano"; kot da v nasprotnem primeru naša večerja, žur, šala nebi bili vredni. Kako pomembne so skupinske slike v katerih je potrebno vse označiti in eden drugega "povšečkati"... Vedno znova imam občutek, kot da nebi zapustili WC-ja srednje šole. Je res potrebno, da vsi vedo, da smo s puncami prežurale večino vikenda? Je potrebno, da se pol Slovenije strinja z mojo izbiro čtiva? Nočem, da je pol mojih šal na Facebooku! Nočem, da slike preplesane noči pristanejo na Internetu! Zakaj ni to razumljeno samo od sebe?? Ob branju tega članka me je pretreslo kako globoko v naše odnose je porodrla potreba po prefektnem trenutku. Bog ne daj, da kaj ni super in da se je potrebno karkoli prilagoditi ali pa potrpeti! "Oh ne! Meni pa tega že nihče ne bo delal!" In gremo naprej... Iskanje novega perfektnega trenutka z rastočim strahom v trebuhu, da smo ga že zamudili.
A ko se ozrem okoli sebe hitro ugotovim, da me obdajajo ljudje, ki znajo živeti tudi brez virtualnih všečkov. Življenje je potrebno živeti! Okusiti, raziskati in živeti! Ni perfektno in ne, ne izgleda lepo.. pa saj je življenje. Ne življenje, kot ga vidijo drugi ampak življenje, ki ga živiš samo ti. Nobena slika krožnika ali selfie s super filtrom mi ne bo dal takšnega zagona, kot dobro izživet vsakdanjik. Življenje se ne dogaja le na dopustu in ob vikendih. Življenje je vsak dan.
Želim si, da bo novo leto prineslo zavedanje, kako zelo pomembno je živeti vsak dan in v njem najti mir, ljubezen, zadovoljstvo in vznemirjenje... Naj se igra z imenom 2015 začne! Srečno vsem, ki se podajate v boj...
Ni komentarjev:
Objavite komentar