V primerjavi s čim?

Smešno je, ko se zavem, da vse primerjam. Ne včasih ali občasno in le tu ali tam kaj, ampak vse! Vse postavljam v neke predalčke. Ta je višji od onega, ona bolj suha, kot tista tam. Letošnji dopust viharnejši od lanskega ipd. Vedno so neke primerjave. 

Pripravlja se poroka sestrične. Neverjetno vesela sem, ko vidim kako zelo srečna je. Spektakularno je videti srečne ljudi. Človeku postane toplo pri srcu. Toda ne morem mimo dejstva, da je tudi moja poroka še relativno sveže v moji glavi in poroka prijateljic. Ja smo generacija, ki se na relativno veliko poroča in vedno nekaj primerjam. Kako je imel kdo, kaj se mi zdi.. in to me ubija! Zakaj enostavno ne morem reči tukaj bo tako in to je spektakularno! Ker je za bodoča zakonca TO najbolje. Zakaj smo tako zelo neverjetno "objektivni" in "realni"?

To so neumnosti in ne služijo nikomur! Ni potrebe po "muštru" Ni potrebe po primerjavi in mojih komentarjih; ne služijo nikomur in nihče me zanj ni vprašal! Zakaj tako zelo radi ponudimo svoje mnenje? Koga to pravzaprav SPLOH zanima?

Svet bi bil lepši, če bi bilo manj kritikov in več nasmehov in vzpodbud. Verjemite mi!

Družbena klima

Občudujem celo vrsto ljudi. Zaradi njihove neodvisnosti, razmišljanja, pronicljivosti, zanimivih osebnosti. Privlačijo me močne osebe. Ni važno s katerega področja delovanja, družbene sfere, verske ali politične orientacije. Zame so te stvari v večji meri zanemarljive.

V zadnjem času opažam trend, da je zanimiv samo tisti, ki jambra. Pa ne samo jambra, ampak pljuva po dolgem in počez čez druge. Če ste na Twitterju lahko to opazujete s prve vrste. Ljudje so zanimivi, ne rečem, da ne. A hkrati tako presneto "težki" in zamorjeni. Ajme ljudstvo! Pa kaj vam manjka?? Mislite, da boste kaj manj kul če boste izrekli pohvalo, rekli kdaj hvala in prosim. Kdaj je pri nas postalo pomembno, da si agresiven in nesramen? Zakaj izpade kreten nekdo, ki spoštuje pravila in je olikan. Ne ni starinsko pomagat starejšim in okarti otroke, ki si to zaslužijo. Ne s tem nam ne bo padla krona z glave in otroci ne bodo trpeli za večno, ker jih je nekdo okrcal za grdio govorjenje in obnašanje. Nujno potrebno je postavljati meje in merila. Potrebno je dihat in pustiti ljudem živeti. In ja ni prav, da se dogajajo napaka in pomote. Ko se to zgodi je potrebno dvignmit glavo, se opravičit in iti dalje. Ne to ne pomeni, da je potreben javen linč, le spoštovanje do sočloveka in prevzemanje odgovornosti.

Vem, da so včasih rekli, da odrasteš takrat, ko prevzameš odgovornost za svoja dejanja. Kaj to pomeni, da je vsaj polovica odraslih danes dejansko kriplov, ker ne znajo in nimajo niti te intergitete, da priznajo, da ne vedo vsega in so se zmotili. Že samo priznanje je včasih dovolj. Opravičilo pa pride tudi precej daleč. Ker pa smo na to pozabili se je v družbi nagnetel gnev nad vsemi. Vsakomur, ki nam pride naproti.

Ljudje! Ni prav, da samo kritiziramo druge. Vljudnost in priznavanje zaslug tistim, ki si jih zaslužijo je ključnega pomena za integriteto ljudi. Bodimo fer in priznavajmo svoje napake in hkrati uspehe! Svoje in uspehe drugih.

In še zadnja opomba ... cinizem in pljuvanje po drugih nista kul!