Bleh!

Večkrat sem že povedala, da verjamem v to, da je potrebno čustva občutiti in jih nato izpustiti. Včasih jim je potrebno tudi malo pomagati, da odidejo. Prevečkrat se namreč ujamemo in smo jezni in razočarani in kar nekako ne spustimo te naše temne sence, navkljub temu, da vemo da nas bremeni. Razlogov za to je verjetno več. Eden izmed njih je verjetno tudi to, da včasih enostavno "paše" biti malo razkurjen. 

No takšna sem danes jaz. Malo so mi pomagali malo pa sem huda tudi sama nase... baje bo popoldne bolje.. do takrat pa piham!

Vse na kupu in vsakega po malem...

Danes sem imela predlogo za blog odprto že pred 8 zjutraj. Do čaja in časa za pisanje pa sem prišla šele sedaj. Mogoče je to najbolj prav. Danes je na preizkušnji moja potrpežljivost, zmožnost jasnega izražanja in zavedanje, da nisem edina na svetu. Nisem perfekcionist, želim pa delati dobro. Ta želja botruje prenekateremu glavobolu.

Danes sem z zelo požrtvovalnim oblikovalcem dokončala zbornik, ki mi je vzel veliko več časa, kot bi nama ga smel. Preveč sekiranja in živcev. Vem, da sva naredila dobro, a vseeno vem, da mi ne bo vseeno, ko bo kritiziran. Mogoče je tudi to razlog, da sem se za določene projekte odločila, za druge pa ne. Vem smešna sem, a vseeno se mi ne zdi smiselno, da delam nekaj na pol. Ni fer. 

Danes si niti pod razno nočem meri pritiska, ker bi me po mojem samo hospitalizirali. Moram dihat in upoštevat nasvete za pomiritev, čeprav mi ni ravno jasno kaj mi bo pomagalo če mislim na vodo... heh.

Vse kar sem želela omenit je, da se zadeve očitno valijo na kup. In ni enostavno dihat in hkrati bit pozitiven. Ampak je potrebno. Stvari se bodo uredile in pozdravili se bomo in prijateljem se bodo uresničile sanje! Trdno verjamem v to. Sanje in njihovo uresničevanje ROCKS!!!

Netipično jezen zapis

Že na začetku povem, da tole ne bo smiseln, še manj pa pozitiven zapis. Sem zato preveč slabe volje in s, še vedno, preveč bolečo glavo. Za kaj gre?

Zdravstvene težave; neizdane naročilnice, ki se zgode, ko v sistemu nekdo malo brcne mimo in ki pripeljejo do tega, da bom morala sama plačati izobraževanja na katera me je poslal delodajalec; politično napumpane manijake, ki pijejo kri in se obnašajo popolnoma neprištevno; občesplošno slabo počutje v povezavi s parimi nočmi slabega spanja ter zavedanje propada določenih sanj. Upam, da bo takšno stanje trajalo samo danes, ker drugače je preveč črna napoved za naslednje dni. Nikoli nisem znala preveč dobro funkcionirati v malodušju. Ni moj element.

OK, dejstva? 

1. zaradi napak drugih močno oškodovan osebni proračun,

2. napoved natrpanega vikenda, ki ne bo omogočal počitka, in naslednjega tedna, ki je že zdaj videti prepoln,

3. sanje/pričakovanja/plani, ki se sesuvajo, kot hiška iz kart,

4. neproduktivnost, ki je posledica 1. in 3. in je depresivna.

Ampak če sem poštena do sebe in drugih me ne boli toliko 1., kot 3. Morala bi se, roko na srce, tega že morala navaditi. Vseeno naivno upam, da se bo izteklo meni v prid. Zakaj? Ker takšna sem, zato me trenutno stanje še toliko bolj žre in mi pije še tisto malo energije, ki jo imam. Upam, da je vse le posledica prehlada in 1. in ne dejstva, da se približuje rojstni dan, okoli katerega sem že tradicionalno malo depresivna. 

Kakorkoli že, ne počutim se nič bolje, kot pred zapisom. Grem stresat svojo raztresenost v katalog... I'll fit right in!