Imam srečo. Obkrožena sem z ljudmi, ki me razumejo. V moje življenje so jih prinesla skrivnostna pota življenja. Ne bojimo se nastaviti drug drugemu ogledalo, okregati ali pa vzpodbuditi in ponuditi ramo/roko... kar je takrat potrebno/primerno.
Danes je bil eden tistih dni, ko si je M. vzela čas tudi zame in za najine pogovore. In danes je bil pogovor še posebej prepojen z modrostmi. Vsakih 5 minut me je imelo, da bi napisala ugotovitve. No nisem jih. Jih bom pa povzela tu... zato, da ne pozabim in da mogoče pomagajo/pridejo prav še komu.
- družino si izbereš in nima veze s krvjo;
- najpomembnejša oseba v tvojem življenju si ti, a to še ne pomeni, da si superioren;
- če se postaviš zase še ne pomeni, da si razvajen egoistični smrkavec;
- nisi najboljša stvar, ki se je kdaj zgodila svetu;
- ne moreš pričakovati, da je tvoj partner/ica tvoj vse. Si mar ti najpopolnejša oseba zanj?
- nekoga imaš lahko rad, a to mu še ne daje pravice, da te prizadane z objestnostjo/nemarnostjo;
- neprimerno je, da naši "zdajšnji" plačujejo za napake naših "bivših";
- obstaja razlika med distanco in begom;
- powerplay je nevarna igra;
- vlagamo v odnose, ki so nam pomembni in hkrati odkorakamo stran od tistih, ki niso vredni našega truda in časa;
- samo zato, ker smo bili vrženi v določenem času na isto mesto nas še ne dela avtomatsko kompatibilne in vredne;
- vedno je potrebno najti ravnovesje med ponižnostjo in vsemogočnostjo, saj se je potrebno zavedati, da nismo ne eno in ne drugo... ego pa je nevarna reč;
- moji strahovi ne smejo bremeniti drugih;
- uspehi in sreča mojih dragih je vredna veliko več, kot lahko izrazim;
- hvaležnost je veliko podcenjen občutek.
Hvala M. življenje brez tebe nebi bilo niti pol tako zabavno/logično. Hvala, ker si navdih in ker spreminjaš življenja...
