Presenečenja

Vedno znova so okrog nas. Ne samo tista, ki so pospremljena z ogromnimi količinami vriskanja in alkohola ampak tudi tista, ko presenetimo sami sebe, ko nam kuža zvrne kompletno malo telesce v naročje in vse kar hoče je čohljanje.

Presenečenja so del našega vsakdana. Niso vsa luštna in navdušujoča, so pa presenečenja. Vedno znova me preseneti kako se razlikujejo definicije presenečenj pri ljudeh. Za nekatere so to samo tisti z "velikim pokom" za druge pa je presenečenje slišati žvrgolenje ptička sredi januarja... Ne trdim, da so eni boljši od drugih, le različna pričakovanja imamo.  

Včeraj se je skupina zapletla v zelo zanimiv pogovor. Kako se je "treba" počutiti. Odgovorov je bilo več, kot nas tam. Razvila se je besna debata, ki je bila neverjetno sproščena in sprejemajoča (je to sploh beseda?). Nič obsojanja nič odtenkov. Odgovori in pojasnila so bila in vsi smo jih sprejeli. Vsaj jaz sem tako čutila. Neverjetno.

Danes se mi tako podi po glavi vprašanje: Zakaj nisem večkrat tako zelo sprejemajoča? Zakaj potrebujemo vse obarvati in se zaplesti v barvno paleto in dodati vsemu svojo noto pa čeprav jo sploh ne potrebuje, ni na nas, da sodimo. Potrebno se je prepustiti, brez pametovanja... tako kot presenečenja...

Nepričakovana presenečenja življena

Vem oporekali boste, da pričakovanega presenečenja ni. Ja, v idealnem okolju, a ker je, saj zame, to neznana dežela si priznajmo, da je resnično malo presenečenj, ki te zasačijo popolnoma nepripravljenega. Vsaj prijetnih. In prav takšno se mi je zgodilo včeraj. V obliki punce, ki sem jo že dolgo občudovala, a presenetila me je z neverjetnim vpogledom, zavedanjem in odprtostjo. Tega ne pričakujem, vsaj ne v vsakdanu. Tako se je zgodilo... Po dnevu, ki ni bil najlažji in ko sem bila samo par pik pod eksplozijo zaradi frustracij in prepolnih misli, me preseneti... Pogovor. Ja, z veliko začetnico. Pogovor o vsem.. noja ne o vsem ampak o Življenju. Pogovor o veri, ki odpira oči in jemlje dih in daje mislim polet. Mogoče filozofija življenja, a vsekakor ne besedičenje brez vsebine. Kako živeti in preživeti ampak ne puhlo in prazno in za druge, ampak zase in potem za druge. v TEM zaporedju. Kako se spopasti s svetom z dvignjeno glavo in z zavedanjem, da si odgovorna oseba in te ne bo prišel reševat očka, ampak saj to me tako ali tako nikoli ni. Še takrat, ko sem ga še naivno pričakovala.

Ta zapis je tako poklon vsem nepričakovanim pogovorom, je poklon punci, ki se ne zaveda svojega vpliva in je hvalospev besedam in ljudem, ki nam dajejo moč da izkoristimo talente, ki so nam bili zaupani v varstvo in za naložbo.