Zadnje čase precej razmišljam kako ravnati v situacijah, v katere sem porinjena. Po nekaterih teorijah sicer sami odločamo v kakšnih zadevah bomo sodelovali in kje ne, ampak včasih se mi zdi, da se vseeno zgodi, da enostavno moramo odigrati svojo vlogo. In tako me v zadnjem času najbolj zaposluje razmišljanje o tem kako ravnati in sprejeti drugega, pa čeprav se sploh ne strinjaš s tem kar počne oz. kako to počne. Kaj storiti, da ne poslabšaš zadeve ampak, da ublažiš trenja in se hkrati ne znajdeš "med nakovalom in kladivom".
Tako sem dobila zanimiv nasvet, ki se je glasil: "Nehaj jemati vse tako osebno!" Sliši se smešno, ampak, ko nasvet pogledam od blizu je res. Izbruhi sodelavcev, družinskih članov, jeza trgovke ipd. nimajo pravzaprav nič opraviti z mano, so le posledica njihove reakcije na stvari, ki se jim dogajajo v življenju. Bolje, ko poznamo osebo, njihovo osebnost in vse ostalo, lažje razumemo zakaj reagirajo tako kot reagirajo. Zakaj se razburjajo, jokajo, so besni ipd. In če sem iskrena v večini primerov res nima nič opraviti z mano. Tako se veliko lažje spoprimemo s situacijami. Ko lahko prepoznamo kdaj je nekaj res osebnega in kdaj je zalučano proti svetu na splošno. Ob tem se otresemo tudi bremena čiščenja razdejanja za drugimi. Pomagaš, ko si za to naprošen in ne poskušaš rešiti ljudi pred njimi samimi. Nesmiselno ubijanje in potrata časa.
Šele, ko ugotoviš, da so le besede zalučane v nemoči ali pa vržene v svet zato, da se lažje zadiha. Ko dojamemo to veliko manj zamerimo in se naši odnosi veliko bolj sprostijo. Dejansko bi bilo veliko manj navlake in kolateralne škode, če bi bili ljudje iskreni. Najprej sami s sabo in nato še z drugimi. Ko se nebi počutili tako ranljive in krhke ampak v vsej iskrenosti, navlaka le povečuje krhkost in negotovost.
In potem vse apliciram nase. Ja pa ja de! Jaz, kot poosebljena mirnost in vse skupaj... ali pač. Ampak se trudim. Majhni koraki baje pripeljejo daleč. Nasveti so dobri in olajšujejo stanje. To pa je že veliko. Mogoče pa je sedanje stanje najboljše, kar se nam je lahko zgodilo, kdo ve?
Ni komentarjev:
Objavite komentar