Neverjetno je spoznanje, da delaš samodkrivanje na "avtopilotu". OK bere se še blj neumno, kot je zvenelo v moji glavi! Ampak to je spoznanje dneva, ko ne gre vse po maslo, ampak kdaj pa gre? Življenje je neverjeten klopčič nervoznosti, zapletov, tuhtanja začinjenega z neverjetnimi občutki in doživetju ter seveda povezano s smehom. Takšen je tudi današnji dan. Ni nič tako zelo posebnega, a hkrati je današnji del kamenček v mozaiku mojega življenja. Verjamem, da je vsak dan zgodba zase.
Ampak še bolj smešna je ugotovitev današnjega dne in sicer, da se določeno samoiskanje dogaja kot na avtopilotu. Iščemo "nekaj". Nihče ne ve kaj ali zakaj. Sila radi se vrtimo v krogu in vedno znova izprašujemo sebe, svojo vest, Boga ZAKAJ?!! Mnogokrat imamo občutek, da naša vprašanja odmevajo, kot krik vpijočega v puščavi. Ampak če smo iskreni, velikorat nočemo slišati odgovora ali pa smo preveč zaposleni s postavljanjem vprašanj, ali pa našim tavmiranjem, da bi bili sposobni slišati odgovor. Odgovor je tako ali tako vedno v nas samih, le dovoliti si je potrebno, da ga slišimo. Mnogokrat se tudi tako intenzivno zapletemo v iskanje samo, da pozabimo zakaj pravzaprav sploh želimo najti odgovor.
Iskanje ni samo sebi namen! Res je, da je važna pot in ne cilj in da se na poti/iskanju učimo, a vseeno poti/isaknje izgubi smisel, če pot ali iskanje samo postane smisel. Sliši se preveč komplicirano, a da razložim kaj mislim. Hujšaš zato, da boš bolj suh/bolj zdrav/ etc. Vse lepo in prav in na tej poti hujšanja se naučiš kako živeti zdravo etc in je cilj še vedno določena teža. A če postane smisel hujšanje samo, smo pa v težavah. Tako je potrebno biti precej previden in vseeno "izpraševati vest" in biti kar se da iskren. Življenje je preluštno, da bi se izrabljalo samo zato, da se...
Ni komentarjev:
Objavite komentar