Ste se že kdaj zalotili z občutkom naveličanosti v odnosu? Ko enostavno ne morete in nočete več vlagati energije v določen odnos. Kaj botruje temu, je verjetno v vsakem odnosu drugače, a verjetno imajo skupni imenovalec v občutku prevaranosti in razočaranja. Odnosa nikoli ne more graditi le ena stran, to je jasno. Prav tako je jasno tudi, da je življenje polno preizkušenj. Mnogokrat niti ne vemo, kaj se dogaja v glavi in duši ljudi okrog nas. In tako kaj hitro obsojamo brez, da bi si dovolili odpreti se in dojemati občutke.
OK sliši se popolnoma abstraktno-trapasto in newagevsko, ampak če pomislite, ravno z osebami s katerimi imamo slab odnos se običajno zapremo v svoj oklep. Obrambni mehanizem. S tem ni nič narobe in hkrati vse. Logično je, da se zaščitimo, a hkrati s tem preprečimo kakršenkoli napredek pri problematičnem odnosu. Ko se vsak utrdi na svojih okopih in samo cvili na drugega. Tako se je potrebno odločiti ali se zavestno oddaljimo od odnosa in energijo posvečamo drugim odnosom in sebi ali pa se izpostavimo in ponudimo roko. Se odpremo in tvegamo popoln polom ali pa novo prebujenje odnosa, ki nas utruja in teži.
Nikoli ni enoznačnega odgovora. Vedno je le kombinacija izkušenj, osebnosti, nivo rizika in trenutnega počutja. Ko pa v to mešanico dodamo še čustva in pretekle zamere dobimo neverjetno smrtonosno kombinacijo, ki postaja s časom še nevarnejša. Potrebno je pokazati pripravljenost in rešiti, kar se rešiti da, če vam je to seveda v interesu, ali pa enostavno izpustiti. V kolikor ohranjamo status quo, nas bo le-ta pokončal.
Imej se dovolj rad, da se rešiš, preden te potegne navzdol. Srečno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar