Danes nisem pisala ob svojem običajnem času, ki je namenjen le meni, blogu in kavi. Včeraj se mi je namreč zgodilo nekaj, kar me je prestavilo za približno 15 let nazaj, v moja najstniška leta. Odreagirala sem enako in to me je še veliko bolj šokiralo. V glavi mi je odmeval le vprašanje: "Ali se nisi nič naučila?!?"
Načeloma občutek izdajstva kanček otopi po prespani noči in pogovoru. V trenutnem primeru pa ni. Tako me je že sama misel na vse skupaj tako zaposlovala, da nisem imela poguma spustiti prstov čez tipke in popolnoma zblefirati zapis. Ne zdi se mi pošteno, ne do mene in ne do vas.
Tako sem se danes, ob mučenju mete in paradižnika, spomnila na blog, ki sem ga pisala nekaj časa nazaj. O tem, kako nismo odgovorni za čustva drugih. Tako me je prešinilo. Nihče drug ni odgovoren za moja čustva, le jaz. Sama sem odgovorna za to, da me dejanja drugih prizadanejo. Sama se moram spopasti z njimi. Takoj, dejansko takoj sem s epočutila bolje. Postalo mi je jasno kje sem in kje stojim. Nočem biti več boksarska vreča za družinske spopade. Kdo je s kom in kdo je z drugim. Niti si ne dovolim več, da se hodi po meni. Bilo je dovolj. Sprejemam njihova dejanja. Dejansko ne pričakujem, da me bodo razumeli, a upam, da bodo vsaj spoštovali moje odločitve.
Dejansko je tako pri skoraj vsem v našem življenju. Ničesar ne moremo ne zahtevati in ne pričakovati, vsaj od drugih ne. Vedno pa lahko nekaj pričakujemo od sebe. Zase je potrebno postavljati nove cilje, nove avanture. Ni vseeno kje si, niti ni vseeno kam greš.
Vsak dan je odločitev in z vsakim dnem si lahko bližje svojemu boljšemu jazu. Enostavno ne dovolim si več, da bi me moja razočaranost in bolečina povlekli navzdol. Vsekakor si dovolim, da jih občutim, a jih prav tako z veseljem izpustim. Nič več ne bom odgovorna za dejanja in brezobzirnost drugih.
Odrešitev nikoli ne pride čez noč. Olajšanje pa lahko. Poskusi se tega spomniti naslednjič, ko te nekdo spet razočara. Lahko se obrneš proti njemu/njej in jim zameriš vsa njihova dejanja in besede. Lahko pa jih enostavno sprejmeš in vidiš življenje v svetlejših odtenkih. Poskusi! Ni potrebno, da te potegnejo s sabo. Pojdi po poti, ki si si jo izbral. Srečno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar