Že včeraj sem se usedla, da napišem današnji blog, a sem bila veliko preveč nemirna, da bi mi to uspelo in sem na koncu raje celotno zadevo izbrisala, kot pa da bi ji sploh namenila še en pogled. Pa da vidim, če mi bo danes šlo kaj bolje izpod prstov. ;)
V zadnjem času se večkrat zalotim, da sem jezna. Ne jezna "Zavila ti bom vrat!" ampak tista bolj nevarna jezna, ko se jeza spreminja v zagrenjenost in zamero, ki te prevzame, da ne moreš več gledati realno na situacije, odnose in konec koncev, svet. Ko te nekdo razjezi je to lahko kratkotrajno, če pa se to dogaja znova in znova in nas ob tem še prizadene in kaj hitro se zgodi, seveda če se z vzroki in našimi odzivi nanje ne spoprimemo takoj, da se jeza in zamera zažreta v nas.
In kot naročeno se danes spotaknem ob citat (seveda po tem, ko sem se ravno nekaj "razpištolila")
“He who angers you conquers you.”
E. Kenny
in prešinilo me je, da je to res. Tisti, ki te jezi te dejansko obvladuje, saj ti zaposluje misli znova in znova in te tako odvrača od stvari, ki so res važne! In mi dopuščamo, dejansko na dnevni bazi, da nas prav ljudje, ki nas najbolj spravljajo ob živce, obvladujejo. Kaj ni to sprevrženo? Zakaj se ne spopademo s tem in najdemo druge poti za spopad s stvarmi in ljudmi, ki nas jezijo. Vsekakor sem zagovornik doživljanja čustev in njihovo "predelavo" v dobre vibracije. No to pa nikakor ne gre če jih potlačimo. Te poniknejo za kratek čas, potem pa te celotnega preplavijo in te spremljajo kot smrad, kamorkoli gremo.
Se kdaj vprašaš zakaj dopustiš določenim ljudem "kontrolo" nad tvojim življenjem? Včasih se nam zdi prikupno in včasih zato, ker imamo občutek, da nimamo druge izbire. Pa je to res? Res ne gre drugače? Saj smo vendar sami odgovorni za svoja čustva in komu dopuščamo vstop v naše življenje.
Je pa še nekaj zelo pomembnega: tako, kot smo sami odgovorni za svoja čustva, nismo odgovorni za čustva nekoga drugega. Ne moremo vplivati na to kako druga oseba čustvuje. Prekomerna skrb ali pa bolj ali manj prikrita želja po "vladanju" pa marsikoga prižene do tega, da poskuša urejati čustveni svet oseb okrog sebe. Nikakor tega ne gre razumet narobe! V vsakem primeru je potrebno upoštevati tudi čustva oseb okrog nas oz. tistih, ki se jih določena zadeva pritiče, le urejati oz. dopovedovati jim ne smemo kako naj se počutijo, kakšna čustva naj čutijo. Če nekomu "nadvladamo s čustvi" mu vzamemo samostojnost in s tem vzamemo eno barvo mavrici!
Zdaj pa se grem držat lastnega nasveta in se grem naprej NEjezit! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar