Zmeda na infekcijski in v glavi

Fascinantno je opazovati kako delujejo določeni oddelki v KC. Noja, da že v samem začetku razčistimo, da nimam nič proti nikomur. Z mano so bili vsi zelo prijazni in korektni.

Kot sem že napisala, sem pred dnevi pohodila inekcijsko iglo v bližini metadonske ambulate. Igla je predrla podplat čevlja in se mi zapičila v nogo. Stekla je akcija v kateri sem spoznala del sistema gromozanske organizacijske enote. Če človek ne bi bil vpleten bi se bil še smejal. Kako zdravstveni delavci dajejo navodila in zahteve administratorkam eden čez drugega, te pa besno pljuvajo nazaj in terorizirajo vse okrog sebe. Neverjetno kako drug drugega spodbijajo in se  nervirajo. No, da se razume, ni bilo gneče. Neverjetno smešen ples, kjer hočejo vsi voditi. Vsi, ki ste kdaj plesali pa veste, da to ne gre.

Spravljali so me ob živce, a kaj, ko vem da moje nerganje in protest ne bi pripomogla k ničemur. Se mi pa smilijo ljudje, ki plešejo ta neubran ples. Vseskozi so tarča napadov, vprašanj in maltretacij.

Tako se mi postavlja vprašanje: Komu služi ta neubranost? Nekomu vendar mora, saj drugače vendar ne bi dopuščali takšnega stanja, kaj ne? Ali pa je mogoče možno, da zanj niti ne vedo? Težko je komentirati od zunaj in popolnoma nepoučen.
Vseeno pa ne morem, da se nebi vprašala: Ali tudi sama ne ravnam popolnoma nelogično in kontraproduktivno, pa se tega niti ne zavedam? Se kdaj sama sabotiram in nato preložim krivdo na druge?

Če sem popolnoma iskrena imam občutek, da sem marsikdaj sama sebi največja ovira. Zavedno in nezavedno. Vsaj pri nekaterih stvareh. Tega sem se mogoče bolj intenzivno začela zavedati šele v zadnjih letih. Upam, da je  že zavedanje tega korak v pravo smer.

In postavlja se mi vprašanje: "Ali tudi mene gleda kdo in se mi smeje?" Saj je možno, moji zapleti, same s sabo se ga tako ali tako ne tičejo. Je ljudem okoli mene jasno kaj vse delam narobe, le meni ne? Kako lahko je komentirati in kritizirati druge ljudi. 

Se kdaj ustavimo in zamislimo koliko gorja to naše „čvekanje“ povzroča? Smo sposobni narediti preskok in namesto kritiziranja in komentiranja dejansko ponudimo pomoč?