Kaj s sabo prinaša obsojanje?

Ne morem verjeti! Ravno takrat, ko rečem: "V redu je! Dihaš in sprejemaš..." Takrat prileti v moj poštni nabiralnik vprašanje dneva, ki se glasi: "Koga ali kaj obsojaš?" In se spet zgodi cela eksplozija v glavi. Ko dejansko ugotoviš, da to vseskozi počneš. Obsojaš državo za visoke davke in vsesplošno nezadovoljstvo. Obsojaš cerkev za nizko moralo, obsojaš lokalne oblasti za slabo razvitost in razbitost naselij, obsojaš sočloveka za cel kup stvari, obsojaš družinske člane ... Nikakor nismo racionalni pri svojih obtožbah. Skačemo vse povprek in bruhamo ogenj in zlivamo gnojnico.

Si se že kdaj vprašal zakaj vse to sploh počneš? Delaš sam kaj drugega? Sprejemaš del svoje odgovornosti ali pa je velik del obtoževanja dejansko zraslo iz lastnega nezadovoljstva s samim sabo? Z neznožnostjo sprejemanja ljudi takšnih kot so?

Pa si se kdaj vprašal kaj povzročaš s svojimi obtožbami? Se zavedaš, da lahko prav s tem prispevaš k širjenju nestrpnosti, nerazumevanja in ne sprejemanja. Kdo ti daje pravico, da obsojaš? Nimaš je! Imaš pravico do svojega mnenja, a tudi to je precenjeno, saj mnogokrat niti ne pomislimo zakaj streljamo vse naokoli. Vpliv imaš le na svoje misli in odzive na vse tisto kar prinaša življenje. In s tem lahko spreminjamo življenja ljudi okrog nas in s tem svet.

Si kdaj pomislil kaj bi se zgodilo če bi dejansko namenil konstruktiven nasvet, ki nebi bil zavit v žalitev? Kolikokrat si želim, da bi se ujela. Kolikokrat zamerim, da se me obsoja, ker poskušam nekaj novega, ker nočem trobiti v isti rog. Ne rečem, da je s trobljenjem v isti rog kaj narobe. Nikakor, seveda pod pogojem, da čutiš da je to to, da se s tem lahko poistovetiš. Nikakor pa se mi ne zdi prav v primeru, ko čutiš, da ni OK pa se vseeno podrediš. Takrat umre del tebe.

In ravno s to zamero/obsodbo se podre vse skupaj. Tukaj se mi v misli prikrade Tricijin (Your Joyologist) nasvet oz. njen življenski moto: "Holding space!" Enostavno ni drugega, kot da si in pustiš, da pljuska čezte. Brez zamere in potrebe po "nasvetih". Enostavno samo si, ko te ljudje potrebujejo. S sprejemanjem se revolucija šele začne...