Smešno je, ko se zavem, da vse primerjam. Ne včasih ali občasno in le tu ali tam kaj, ampak vse! Vse postavljam v neke predalčke. Ta je višji od onega, ona bolj suha, kot tista tam. Letošnji dopust viharnejši od lanskega ipd. Vedno so neke primerjave.
Pripravlja se poroka sestrične. Neverjetno vesela sem, ko vidim kako zelo srečna je. Spektakularno je videti srečne ljudi. Človeku postane toplo pri srcu. Toda ne morem mimo dejstva, da je tudi moja poroka še relativno sveže v moji glavi in poroka prijateljic. Ja smo generacija, ki se na relativno veliko poroča in vedno nekaj primerjam. Kako je imel kdo, kaj se mi zdi.. in to me ubija! Zakaj enostavno ne morem reči tukaj bo tako in to je spektakularno! Ker je za bodoča zakonca TO najbolje. Zakaj smo tako zelo neverjetno "objektivni" in "realni"?
To so neumnosti in ne služijo nikomur! Ni potrebe po "muštru" Ni potrebe po primerjavi in mojih komentarjih; ne služijo nikomur in nihče me zanj ni vprašal! Zakaj tako zelo radi ponudimo svoje mnenje? Koga to pravzaprav SPLOH zanima?
Svet bi bil lepši, če bi bilo manj kritikov in več nasmehov in vzpodbud. Verjemite mi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar