Začetki so smešna reč. Obstaja več vrst začetkov. Včasih vanje polagamo velike upe (novoletne obljube, začetki partnerstev, gradnje novih objektov, ipd.), jih na veliko komentiramo in okrog njih zganjamo veliko trušča. Kdaj pa pridejo popolnoma nepričakovano in neopaženo. Ampak za začetke se dejansko ne potrebuje nobenih datumov, ni potrebnih zrežiranih prelomnic. Začetki se dogajajo v nas samih. Velikokrat se niti ne poslušamo dovolj, da bi jih zaznali.
Vzemimo tipičen primer. :) Novoletna, velikonočna ali pa vse življenjska obljuba, zaobljuba želja, sanje ipd. Kako se "naprogramirati", da dosežemo željen cilj. Vedno znova si rečeš "Ampak danes pa bi..".. hja pa danes mogoče ne, jutri je preveč obveznosti, da bi se ukvarjal še s tem ipd. izgovor na izgovor. Če imaš srečo se enkrat zgodi preskok v glavi. Ko si že zjutraj rečeš "Jupi, danes pa JE!"
Ampak kaj sploh je začetek? Takrat, ko si rečeš, da boš začel hujšati ali takrat ko si začel razmišljati o tem? Ali pa mogoče takrat, ko izgubiš prvi kilogram? Ali takrat ko prvič rečeš ne., pa čeprav si bil vzgajan, da je potrebno potrpeti in "zdržati"? Je začetek, ko so vidni rezultati na zunaj ali takrat, ko si odpustimo? To je eden tistih neopaznih premikov, ki se začnejo veliko prej preden so vidni zunanji rezultati. In pri večini RES velikih stvari v življenju je tako. Potrebna je akumulacijska doba. Tako, da ne razumem, zakaj ljudje vedno znova od sebe zahtevajo vse in TAKOJ. Ko so se oni izmisli, da bi bili "zenovski", ampak ne gre takoj prvi dan ali pa prvi teden in nato ugotovi, da je to tako ali tako brez veze. Se razume, da karikiram in pretiravam, ampak daleč od resnice nisem.
Na žalost se je ta nepotrpežljivost preselila tudi na medsebojne odnose. Zahtevamo takojšen učinek, časa, da bi vlagali in "akumulirali" pa si ne damo. Želimo globoke in smiselne odnose, ki nam bodo osmišljali življenja. S tem ni nič narobe, toda zavedati se je potrebno, da ti odnosi ne pridejo sami od sebe. Potrebno je ogromno časa in energije, potrpljenja, poslušanja in smeha. Ne rečem, da se ne "začutimo" silno hitro, nikakor ne trdim tega. Smešno je, da z leti izostrimo ta občutek in da kaj hitro uvidimo ali z nekom lahko vzpostavimo trajnejši odnos ali pa vse ostane nekje pri oznaki "znanci po sili". Ampak s tistimi s katerimi se začutimo je dovolj že minimalno malo (recimo zaprta vrata), kar nam da povod za spoznavanje in ustvarjanje trdnih temeljev odnosa. :)
Življenje nam vsak dan ponuja nepredstavljivo veliko možnosti za začetke. Ne začeti znova. To se ne da. Lahko pa začnemo danes, ta trenutek! Vzeti si čas in misliti bolj pozitivno, se več smejati, več upati, manj očitati, moliti več, se smejati več, pohvaliti, ko je pohvala na mestu, manj komplicirati, manj težiti in uresničevati sanje. Če ne sebi pa drugim. Potrebno je zelo malo.
Si pripravljen preskočiti teoretiziranje in začneš s spremembami? Začeti s spreminjanjem svojega življenje na bolje? Si pripravljena si odpustiti in stopiti naprej z dvignjeno glavo in doseč vse tisto, česar si sposoben? 
Ni komentarjev:
Objavite komentar