sreda, 16. februar 2011

Kaj me je razdražilo?

Pred dnevi sem bila priča še izpadu, ki me razdraži. Ne poznam druge besede. Mnogokrat se ljudem, ki to počno izognem, se obrnem stran, ne poslušam. Karkoli. Včasih pa ne gre. No pred dnevi mi je uspelo. 
Kaj me je razdražilo? Monolog znanke, ki je pljuvala po osebi, ki je posvetila svoje življenje službi za druge. Ne rečem da ta oseba dela vse prav ipd. Ne zdi pa se mi pravično, da se pljuva po vsakemu, ki poskuša kaj narediti in ima pri tem svoje zahteve in mnenja. Ne zdi se mi pravično, da se od nekoga zahteva, da prekine molk h kateremu ga je zavezala njegova služba. Ni pošteno in tako se ne dela.
Prav tako je znanka precej groba in napadalna pri "dopovedovanju" in popolnoma gluha za vse ostalo. Tega ne maram. Razdraži me napadalnost v pogovoru. Vem, da ima marsikdo kdaj občutek, da sem sama taka, toda priznam, da se  trudim, da nebi bila in da slišim kaj govorijo drugi. Da ne povozim ljudi. Je pa res, da imam svoja mnenja in jih tudi izrazim. Noja kakorkoli že, zakaj me je tako silno razdražila? Zato, ker je to njena stalnica. Okrog nje se vedno ustvarja drama. Ni mi všeč, da precej javno grdo govori o svoji družini. Eno je, da rečeš, da se z njimi ne strinjaš, da nisi z njimi v najboljših odnosih, OK. Ampak da govoriš, da so neumni in da so sestrične "lahke in lakomne" pa ne vem... to se mi ne zdi prav. 
Do vsega tega bi bila lahko še nekako bolj odmaknjena, če nebi vsega zavila v ovoj vere. Da ji vera postane orožje in izgovor. To me užali!
Zame je vera nekaj zelo intimnega in osebnega. Navkljub temu, da nisem človek teologije in nisem poučena toliko, kot bi lahko bila. Mislim, da v nobenem primeru NOBENA vera ne dopušča ali opravičuje slabega ravnanja in blatenja. To ne gre. To je nedopustno in žalostno in to je tisto, kar me razdraži. Nobenega spoštovanja, do tistih, ki si zaslužijo spoštovanje. A hkrati en kup ljudi, ki zahtevajo spoštovanje, a si ga ne zaslužijo. Spoštovanje se zasluži z dejanji in ne z besedami. Zahteva se ogromno potrpljenja, razumevanja in strpnosti. Kdaj se je to pozabilo? 

Ni komentarjev:

Objavite komentar