Čez vikend sem bila na Miklavževem sejmu. Prvič sem se sejma udeležila kot prodajalka svojih lastnih izdelkov. Prvič sem z Žaubaro nastopila javno. Verjetno je vedno tako, ko se lotiš nekaj novega. Adrenalin, ko misliš na 1000 in 1 stvar. Toda tukaj je bilo še kanček drugače, saj sem prvič nastopila z nečim v kar verjamem. Nisem le promovirala ampak sem tudi svetovala, delila znanje in bila del zgodb.
Neverjetno je kako te lahko tako zelo potegne. Kaj hitro začutiš če nekoga zanima ali pa nekdo le obsojajoče hodi naokoli. Pri včerajšnjem pogovoru s sodelavko sem šele ugotovila kako drugačno pozicijo sem zavzela. Bistveno mi je bilo, da sem delila svoje znanje in s tem pomagala drugim pri njihovih tegobah ali pa jih omogočila naravnejše in njihovim telesom prijaznejše razvajanje. Kako zelo pomembno mi je ostati zvesta mojim načelom pri izdelavi naravne kozmetike.
Sila z veseljem sem se zapletla v pogovore z različnimi ljudmi in priznam, da me je najbolj razjezila oseba, ki je po kratkem pogovoru potegnila ven denarnico rekoč: "Ker že tako reglaš, moram pa zdej nekaj kupit!" in mu nisem prodala ničesar. Ker mu nisem hotela in ker on ni želel tistega ampak se je čutil dolžnega. Mnogim se to zdi popolnoma trapasto, meni pa se zdi edina prava pot. Tako, kot razdeljevanje milc. Mnoga sem podarila. Nekaj tistim, ki so jih želeli, drugim za zahvalo, a vsako je imelo svoje poslanstvo.
Moja filozofija je, da če se že gremo naravno kozmetiko je nujno, da je ta prilagojena vsakemu posebej, drugače je skoraj vseeno in jo lahko kupiš kjerkoli. In vsekakor ni vse za vse, zato tudi nisem užaljena, če nekomu moje stvaritve niso všeč. Vsak ima pravico do svojega mnenja in vsak ima svoje težave. Poleg moje filozofije individualne kozmetike in izdelave mil po naročilu, sem ugotovila še, da imam popolnoma samosvoj pogled na prodajo. Nočem, da moje stvari kupujejo ljudje, ki jih ne želijo. Ne želim se znajti v položaj, ko bom prisiljena iti preko svojih prepričan. Svojim kremam ne želim dodajati konzervansov in stabilizatorjev za voljo daljše uporabnosti. To ni v kontekstu mojega delovanja.
Vsi, ki ste preizkusili moje stvaritve ste toplo povabljeni h komentarjem. Srčno upam, da vam bodo v pomoč in veselje vsaj toliko kolikor so bili v veselje meni, ko sem jih izdelovala.
A s tem projektom sem ugotovila tudi, da mi je neverjetno pomembno, da to ni samo moj projekt ampak, da se je vanj zelo dejavno vključila tudi moja boljša polovica in mi s tem sploh omogočila izvedbo. Vse skupaj nebi bilo mogoče, če mi na pomoč nebi priskočil tudi prijatelj še iz otroških let in s svojim spektakularnim dizajnerskim čutom in talenti, navkljub blazni časovni stiski, ustvaril kompletno grafično podobo. Seveda se je tukaj vpletel še neverjeten prijatelj, ki je moje sanje spravil tudi v vakum medmrežja. Vse skupaj pa nebi bilo to TO, če se moje punce nebi počutile poklicane, da mi najdejo pravo ime za projekt in še in še. Projekt Žaubara nikakor ni samo moj ampak od cele vrste meni zelo ljubih ljudi, ki so prispevali svoje znanje, čas in ljubezen. Ponosna sem, ker sem lahko del njega!
Hvala vsem!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar