Ne morem verjet kako neverjetno zanemarjeno je blagoslavljanje. Ne mislim, da je potrebno hoditi naokoli in "mahat". Blagoslavljanje je na nek način sprejemanje. Sprejemanje lastnih čustev, odzivov in drugih. Njihova dejanja, dogodki ipd.
Kot sem že pisala ta teden, me je pretresla izpoved gospe, ki si ne more odpustiti dejanj, ki jih je storila pred 45 leti. Svoja dejanja si očita, zanemarjajoč tudi tiste dobre stvari, ki so bile direkten produkt njene odločitve. Mnogokrat si očitamo stvari, brez racionalnega pogleda na dejansko stanje. Tako trdno se oklepamo zgodovine, da nismo sposobni videti dejanskega stanja. Niti nismo sposobni stopiti naprej in ne moremo izpolnjevati svojega poslanstva, ali pa to delamo le napol.
Blagoslavljanje ima pri tem res veliko vlogo. Blagoslavljanje je hkrati sprejemanje in odpuščanje. Pustimo, da gre zagrenjenost skozi nas in se ne naseli v nas. Nas ne preraste in zastrupi. Blagoslov ima po mojem mnenju veliko moč.
Naslednjič, namesto da nekoga "pošlješ nekam" ga blagoslovi. Zanima me kako se bo obneslo pri vas... Zase vem, da sem hvaležna, ker sem lahko spoznala čar blagoslova.
Ni komentarjev:
Objavite komentar