Večkrat se mi je že zgodilo, da je opazka, ki mogoče niti ni bila namenjena meni, sprožila v meni val razmišljanja. Tako se je zgodilo tudi v preteklih dneh. V meni je sprožila val razmišljanja. Samoizpraševanje pa je sprožil nek nor plaz, ki ga nekako ne morem umiriti.
Torkovi večeri so namenjeni tudi pretresanju takšnih in drugačnih dogajanj v glavi. Sama v sebi vem, da je to luksuz, ki si ga ne more privoščiti veliko ljudi. Kakorkoli že pa včerajšnji večer ni bil eden takšnih, saj me je plaz vedno znova metal iz tira in mi niti ni pustil, da bi se lahko spustila na pot razčiščevanja nemira, ki ga je sprožil.
Vem sliši se totalno trapasto, ampak dvomim, da kdo med vami takšnega občutka še ni izkusil. Ob takšnih priložnostih mi moja boljša polovica vedno ponudi nasvet, ki je neverjeten v svoji preprostosti in spektakularen v svoji globini. Včerajšnji ni bil nič drugačen. Njegova čistost me je popolnoma presenetila.
Dejansko obstaja nekakšno nepisano pravilo kako reševati zagate, ki nas vlečejo v spirali navzdol. Vprašanje, ki nima nič opraviti z rešitvijo zapleta, ki nas vleče v vse možne smeri, ampak ima VSE opraviti z rešitvijo. Zakaj nas je nekaj sploh zapletlo v ta izpraševanja. Se sliši popolnoma utrgano? Ni. Obljubim vam, da res ni! Ko si odgovoriš zakaj ti je nekaj pomembno ali pa nepomembno in zakaj si se nekam zapletel se po nekem sumljivem čudežu najde rešitev prej omenjene spirale. Ne razmišljaj o "problemu", ampak zakaj je problem sploh problem.
In včasih je nujno poznati motiv, da najdemo rešitve. A zavedati se je potrebno tudi, da se točno danes in točno tukaj ukvarjamo s točno tistimi s čimer se moramo. In to nas drži v danes. Nikoli ne smemo pustiti, da nas spomini ali pa nemoč ali čista agresija potegne v včeraj ali jutri. Danes je ZAKON!
Tako pač je. Treba je ne poslušat opazk od drugih, samo svoje in se le nekako preživi, če ne ni prihodnosti.
OdgovoriIzbriši