Vsi imamo neke predstave o sebi. Kako "realne" in "točne" so je druga stvar, a imamo jih. Predstave se nanašajo tako na naš zunanji izgled, kot seveda tudi na dojemanje našega karakterja, osebnosti, čustvovanja, mentalnega zdravja etc. Vedno znova me preseneti kako se razlikujejo moje predstave in predstave drugih.
Ali je razlika dobra ali slaba je popolnoma drugo vprašanje. Nekateri trdijo, da smo sami sebi največji sovražniki in da drugim očitamo tisto, kar so naše največje napake. Če to dejansko drži potem je ključno, da spreminjamo sebe. Svoje predstave, lastnosti, način dojemanja in mogoče celo čustvovanje. Sliši se radikalno, a vseeno ni nemogoče. Mnogi trdijo, da sami "privlačimo" določen izid. Vem nametala sem cel kup idej in filozofij, a vse so načeloma v istem košu in hočejo povedati isto stvar. Pomembno je kako mi dojemamo in se odzivamo na svet.
Sama sebe dojemam kot precej pozitivno in tolerantno osebo. Tako me je pred časom zelo presenetilo, ko mi je boljša polovica povedala, da nisem. Ni mi bilo vseeno in sem o tem seveda precej razmišljala. A dejstvo ostaja, da sama sebe dojemam kot zelo pozitivno in ne glede na to kako me dojemajo drugi ne bom prestopila na pesimistično/sarkastično stran. Nikoli nisem bila dobra v sarkazmu. Spoznala sem tudi, da je zame popolnoma preveč naporno biti sarkastičen. Ta pa sam po sebi ne koristi nikomur.
Nikakor ne trdim, da je ena pot za vse. Vsak ima svojo pot in išče svoj način. A nujno je da najdemo tisti način, ki je naš in s katerim lahko uresničimo naše največje sanje. Postanemo najboljša verzija sebe!
Ni komentarjev:
Objavite komentar