Šok dneva je, ko te na delovnem mestu obišče učiteljica drugega razreda osnovne šole. Padla sem po tleh. Največji šok pa je v tem, ko izveš, da se te učiteljica spomni in te izredno dobro opiše, takega, kot si sedaj. In ob tem sem se počutila malo krivo. Zakaj? Nikoli je nisem pretirano dobro razumela in sem jo gledala bolj ali manj s svojimi črno/belimi obosjujočimi otroškimi očmi, ki so ekstremno egoistično naravnane. Sedaj pa izvem, kaj vse se ji je dogajalo. In opazim, kako neverjetno zanimiva oseba je. Fascinira me njena dojemljivost, odprtost in iskrenost. Presenetila me je kako neverjetno lahko se je pogovarjati z njo.
Že kot otrok se spomnim, da je bila "posebna", ni bila podobna drugim učiteljicam. To ni mišljeno zgolj na slog oblačenja, ampak tudi na določene izjave, ki jih je imela. In danes te izjave nosijo neverjetno veliko težo. Med drugim je njena slavna "Ne kriči in ne cepetaj!" Fascinantno. Dejansko me ima, da bi gospo povabila na kavo!
Takšne stvari se mi dogajajo v zadnjem času. Ljudje smo veliko bolj doumljivi, kot si upamo pokazati na zunaj. Noja so različni ljudje. Ampak v osnovi se vsi nekako borijo za obstanek, trdnost in občutek sprejetosti, a to se zgodi šele takrat, ko sprejmeš sebe in posledično začneš sprejemati tudi vse tiste okrog sebe. Ne samo "v besedi" ampak "zares". Z vsemi posebnostmi, smehom, humorjem in konec koncev tudi "napakami". Ko ljudi sprejmeš takšne kot so, in ne sliko oz. idejo, kakršno si si o njih ustvarili. Ni enostavno, a hkrati ni nemogoče. V nekem trenutku pa je nujno. Tukaj se strinjam z izjavami določenih ljudi, ki pravijo, da je nujno sprejemati, a ne reševati tujih problemov. Sprejmi jih. Marsikdaj je že samo sprejemanje tisto, kar sočlovek potrebuje. Ni potrebno, da obsojamo ali sprejemamo.
Pred dnevi sem se pogovarjala z babico. Neverjetno kako fascinantni ljudje me obkrožajo. In vedno znova se prepričam, da ni potrebno formalna izobrazba za razumevanje sočloveka. In neverjetno sem presenečena, ko spoznavam kako dober odnos imaš lahko s starimi starši. Ko se lahko z njimi pogovarjaš in te sprejmejo. Presenečena in srečna sem, da imam možnost odkriti tudi to plat družinskih odnosov. Ni vseeno, saj prinaša zavedanje različnih potreb ljudi v različnih obdobjih njihovega življenja. Z dobrim odnosom s starimi starši spoznaš veliko več, kot le obveznost in zdravstvene težave. Naučijo te hvaležnosti, saj spoznavaš kdo si. Ne oblikuješ se zgolj sam, genetika tudi naredi svoje in vse prevečkrat pozabimo, da se moramo o sebi učiti od ljudi, ki so nam najbližje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar