Kako zelo pomemben je čas stran od "vsega". Vem sliši se smešno, a je res. Vzela sem si tedenski dopust od računalnika in počutim se boljše. In splošni dopust SPLOH ni imel nobene veze ;))
Pred dnevi me je dragi popolnoma presenetil z vprašanjem kaj bi pravzaprav sploh rada počela, ko bom "velika". Samo po sebi bi človek rekel, da je smešno vprašanje a v tem primeru ni. Pognalo me je na pot izpraševanja in iskrenih odgovorov. Šele ob takšnem izpraševanju dejansko ugotoviš kako zelo pomembna je iskrenost do samega sebe. Ugotoviš, da si s tem, ko si "sprejel odrasle odločitve" privolil v umiranje na obroke. Ne ne govorim melodramatična. Govorim o vsakem dnevu, ki ga izgubiš, ker dopustiš, da ti ga vzamejo. Kdo so "oni"? Oni so vse "standardne" norme, zahteve nevidnega in vidnega, ki te cefra in ti jemlje zagon in pogum. "mnenje množice" in podobne blesarije na katere se oziramo, ko nam ustreza.
Definiranj kaj boš, ko boš veliki, je mnogokrat hladen tuš, ko spoznamo, da smo dopustili si vzeti sanje. Ko se vedno znova zadovoljujemo le z drobtinicami. Odkriti in živeti svoje poslanstvo ni enostavno. A vsak izmed nas ima svojevrsten nabor talentov in znanja. Vsega se da uporabiti za dobro, za spremembe na boljše; za rešitev človeštva. Vsakdo, ki tega ne poskusi izgubi. Izgubi vsak posameznik in izgubimo vsi skupaj.
Življenje ni le zato, da se "žrtvujemo in trpimo". Življenje nam je bilo poklonjeno zato, da ŽIVIMO! Pa živimo? Vsak dan? Res?
Ni komentarjev:
Objavite komentar