Čudeži vsakdana.

Danes bom malo bolj izpraševalna. Smiselno se mi zdi, da včasih pogledamo na stvari drugače in ne samo, da zamahnemo z roko.
Pred časom sem prebrala ta citat: "Čudeži se vseskozi dogajajo, če se ne, je nekaj narobe."
Preden zamahnete z roko bi postavila par vprašanj.
Znaš našteti svoje blagoslove?
Znaš odpuščati?
Vidiš?
Slišiš?
Si dovoliš videti več?
SI dovoliš slišati več?
Kolikokrat ti ego in družba narekujeta kaj vidiš in kaj slišiš?
Kolikokrat dopustiš, da v tebi spregovori večna resnica?
Lahko še vedno samo zamahneš z roko?

"Čudeži se vseskozi dogajajo, če se ne, je nekaj narobe."

Dovoli, da čudeži postanejo del tvojega vsakdana!