V zadnjih dneh sem se precej posvečala odnosu, ki me je močno zaznamoval. Iskreno in brez sramu povem, da ta odnos v meni vzbudi vse najslabše v meni, zato sme že pred časom sklenila, da se ga ne grem več; vsaj ne na takšen način. Od takrat je bolje. Ne odnos ampak moj odnos do te osebe. Po zadnjem poku pa sem bila popolnoma pretresena in prizadeta ipd. No sobota je prinesla popolnoma nov pogled. Za to je zaslužna daljša vožnja in moj dragi.
Neverjetno kako pogled nekoga, ki ga ceniš in spoštuješ vplivajo na naš tok razglabljanja. No v mojem primeru sem prišla do Spoznanja. Ni dovolj, da sprejmem osebo takšno, kot je in jo ne poskušam spremeniti. Ni dovolj, da si ne ustvarjam nerealnih predstav ali da se ne spuščam več v konflikte. Nič od tega ne bo dovolj, dokler ne bom sprejela odnosa takšnega kot je. Da s neham domišljati, da je več ali manj kot je. Je kakršen je.
Tako sem prišla iz popolne izpostavljenosti do popolne ignorance in pristala nekje na realnosti. Kako se bo izteklo pojma nimam, a se zavedam, da nosim svoj delež odgovornosti in ne pričakujem razumevanja ali spoštovanja. Vem, da se želim učvrstiti, kot oseba in počakati na čas. Na čas, ko bom reagirala s potrpljenjem, spoštovanjem in razumevanjem. Šele takrat bom mirna.
Do takrat pa sem potrpežljiva sama s sabo! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar