Ko pogledam kako neverjetno dolgo že nisem ničesar napisala me kar malo stisne! Pa ne, da nebi imela materiala za pisanje! :) Ampak ne bom na dolgo in široko razlagala kaj vse se je zgodilo, povzela bom samo spoznanja.
Popolnoma me je pretreslo spoznanje, da prijateljev iz otroških let ne poznam tako dobro, kot sem mislila. Ne obsojam le presenetilo me je.
Pred tem me je popolnoma pretresla izjave nekoga, ki mu dejansko zaupam. Ne živim v iluziji, le nikoli nisem mislila, da bo nekdo, ki mu tako zaupam mene videl v takšni luči. Priznam, da mi je spodneslo noge in me popolnoma zmedlo.
Ugotavljam, da sem se preveč navadila, da me ljudje prenašajo. Ne razumejo, le tolerirajo. To očitno kaže na dejstvo, da se gibam v precej ustaljenih krogih...
Prijetno spoznanje je, da so prijatelji res zakon, pa čeprav te nahrulijo in te brcnejo v rit. Ne dovolijo ti, da dvomiš vase in zahtevajo, da si trden.
In še zadnja, ki je pa zame dejstvo in ni spoznanje tega tedna... Umetnost v vsej svojih norih oblikah je ekstra kul! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar