V zadnjem času sem se udeležila parih debat v zvezi z dostopanjem do digitalnih podatkov. Pustimo ob strani točno za kaj se je šlo in s čim se strinjam ipd. Vseeno pa imam večino časa občutek, da sem popolnoma izven sistema, saj mi ni jasno kako lahko ljudje razmišljajo tako zelo nelogično in si zakomplicirajo svoja in druga življenja. Ampak jaz sem iz kmetov in tako ali tako ne razumem. Me je pa vseeno včeraj presenetil pogovor po tej "konferenci". Zgodil se je z gospodom, ki res veliko ve in je preživel že marsikaj. Razumen mož, ki so mu stvari precej jasne. Najbolj me ni presenetilo to, da si je vzel čas za debato z mano, ampak to kako neverjetno podobno sva razmišljala. Jaz intuitivno on pa z leti in leti delovanja na tem področju. Odličen občutek je, ko ugotoviš, da mogoče nisi popolnoma čez les. :)
Priznam, da me je precej presentil gospod, ki deluje v "digitalnih vodah" in je silno populistično/cinično/provokativno nastrojen. Razumem, da je čas in prostor za vse, a sem potrebovala nekaj minut, da sem izklopila njegove userje, ki jih je izgovarjal bolj kot luserje ipd. Neumnosti, ki odvračajo pozornost od dejanske teme. Razumem pa, da določeni ljudje delujejo tako, škoda mi je le, ker mnogokrat ne morejo prestopiti ega in postati produktivnejši in ponuditi svojega znanja/pomoči. Tako veliko bi lahko storili z manjšimi spremembami. Ljudje, ki uživajo v soju žarometov običajno na žalost niso operativci in zameštrajo še tisto malo, kar bi dejansko morali narediti, tako si s takimi ne moreš kaj prida pomagati. Pomembno pa je sodelovanje in poslušanje. Včeraj sem poslušala te in one in slišala veliko neposlušanja, veliko zamer in nestrpnosti. Ko se je oglasila gospa, ki je želela umiriti situacijo in je ponudila roko, pa se jo je bolj ali manj preslišalo.
Vedno znova me presenetijo razvodeneli zaključki in občesplošen občutek nezadoščenja, ko se takšne in podobne zadeve končajo. Škoda, pa toliko potenciala se je kazalo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar