Vem oporekali boste, da pričakovanega presenečenja ni. Ja, v idealnem okolju, a ker je, saj zame, to neznana dežela si priznajmo, da je resnično malo presenečenj, ki te zasačijo popolnoma nepripravljenega. Vsaj prijetnih. In prav takšno se mi je zgodilo včeraj. V obliki punce, ki sem jo že dolgo občudovala, a presenetila me je z neverjetnim vpogledom, zavedanjem in odprtostjo. Tega ne pričakujem, vsaj ne v vsakdanu. Tako se je zgodilo... Po dnevu, ki ni bil najlažji in ko sem bila samo par pik pod eksplozijo zaradi frustracij in prepolnih misli, me preseneti... Pogovor. Ja, z veliko začetnico. Pogovor o vsem.. noja ne o vsem ampak o Življenju. Pogovor o veri, ki odpira oči in jemlje dih in daje mislim polet. Mogoče filozofija življenja, a vsekakor ne besedičenje brez vsebine. Kako živeti in preživeti ampak ne puhlo in prazno in za druge, ampak zase in potem za druge. v TEM zaporedju. Kako se spopasti s svetom z dvignjeno glavo in z zavedanjem, da si odgovorna oseba in te ne bo prišel reševat očka, ampak saj to me tako ali tako nikoli ni. Še takrat, ko sem ga še naivno pričakovala.
Ta zapis je tako poklon vsem nepričakovanim pogovorom, je poklon punci, ki se ne zaveda svojega vpliva in je hvalospev besedam in ljudem, ki nam dajejo moč da izkoristimo talente, ki so nam bili zaupani v varstvo in za naložbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar