Toleranca vs. sprejemanje in sočutje?

Verjetno se je vedno dogajalo; mene pa je začelo sedaj pošteno motiti. Ogromno se govori o toleranci... Zame toleranca pomeni, da ti gre nekaj ekstra na jetra in se s tem nisi sposoben spopast in si pač tiho, kot rit. Moti te še vedno in na živce ti tudi gre. Še posebej mi gredo na živce (in ja nisem tolerantna) tisti, ki najbolj cvilijo, da se ljudje do njih ne obnašajo tolerantno. Vse povezujejo s svojim lastnim obstojem ipd. No dragi moji (in ja, mislim na nekatere moje) nisi popek vesolja! Kako ljudje govorijo, volijo ali pa ljubijo in čustvujejo nima popolnoma nobene veze osebno s tabo! Nehajte jemati vse tako presneto osebno. Ja vem, grozna sem, ampak naj ti povem nekaj, kar bi ti mogla povedat že mama. Življenje drugih se NE vrti okrog tebe! Le tvoje lastno življenje se vrti okrog tebe! Kako lahko zmerjaš ljudi, ki so ti že celo življenje blizu? Kako je možno, da smo tako ujeti vase?

A nasproti tolerance bom postavila sprejemanje in sočutje. To sta dve dejanji ali pa čustvi o katerih se ne govori. Nista ne popularni in ne lahki, a spreminjata svet na boljše! Ne govorim o tem, da je potrebno ponižno sklanjat glavo etc. govorim o iskrenosti in priznavanju, da imajo tudi drugi čustva in strahove. Ne govorim, da moramo trpeti zlorabe in ponižanja; govorim o tem, da sprejemamo razloge zakaj do tega pride in se postavimo zase. Postavimo se iskreno in brez skrivanja. Vsak ima pravico do lastne identitete in življenja v skladu z lastnim prepričanjem, pa če sovpadajo z vodilnimi političnimi, verskimi ali pa družbenimi normami ali ne. Ob tem pa vseeno še enkrat poudarjam, da je lastna svoboda le do meje, ko ne posega v lastno svobodo sočloveka. 

Občutek imam, da smo precej pozabili kako sobivati. Eni se konstantno umikajo in drugi pa se konstantno, zavestno ali ne, obnašajo invazivno. Ko se umikamo ali pa konstantno napadamo, pozabljamo kdo smo. Bistvo življenja je živeti iskreno in v skladu s svojim pravim jaz. Ta pa običajno ni pretirano invaziven ali pretirano plašljiv ampak samo je. To pa je največji dar. Ako lahko živiš ti, kot TI v vsej neverjetni polnosti je to največji Božji dar. TO je TVOJE poslanstvo... ostalo so samo stvari...