Danes je očitno še eden od takšnih dni... Ko se zjutraj nikakor ne moreš odpovedati katerikoli sekundi pod odejo, ko so zastoji tam kjer jih najbolj ne maraš, ko so v službi ljudje večinoma nejevoljni in ko ti delo kar nekako ne gre in ko bi bil povsod drugje kot pa kjer si in ko začutiš nemir. Ne TISTI nemir ampak tistega lepljivega, temnega, sitnega, ki te bremeni in od katerega se ne odlepiš... in zaznaš ga preden se nalepi nate. Preseneti me, a ga zaznam in s tem ga odvrnem. Kako malo je potrebo, le malo poslušanja, da vidimo problem in včasih je v ugotovitvi stanja že rešitev.
Nemir, ki se spreminja v negativo na celi črti me danes ne dobi me v kremplje! Danes je dan namenjen pozitivi in nihče, še posebej pa jaz temu ne bom oporekala.
Ne ni danes dan ko bi to širila na okoli. Hitro namreč zaznamo, kdaj je za to čas in kdaj ni. Vemo kdaj so ušesa in srce odprto in kdaj ni. Danes uživam v kopeli pozitive, ki mi jo namenja Stvarstvo.
OK sliši se preveč ezoterično, da bi bilo berljive, a v osnovi pomeni to, da bom pustila, da si ljudje skačejo v goltance, se obmetavajo z govnom, tulijo en na drugega in so "cinični in sarkastični". Uživajte, a mene ne boste potegnili s sabo. Danes opazujem in sem srečna, ker se tega zavedam. Srečna sem, ker lahko navkljub vsemu čutim in se prepustim pozitivni vibraciji.
*poklon in zahvala Vsem in Vsemu*
Ni komentarjev:
Objavite komentar