Odnosi so zahteven poligon.
Recimo, da so mi jasne osnove. Potem pa se zgodi življenje, partnerji, bolečine in čas. Včasih so žrtve odnosi, drugič zaupanje. Nič ni samoumevnega in nič nam ne pripada. Za vse se je potrebno potruditi, upati in zaupati. V družino se rodimo, ampak družina, ki resnično šteje je tista, ki si jo ustvarimo. S kakšnimi ljudmi se obdamo. Jaz imam srečo. Obkrožajo me spektakularni ljudje, ki so občutljivi, samozavestni, uspešni na področjih kjer šteje in predvsem moji. Ja, posesivna sem in vem sindrom "mame putke" je v polnem razmahu, a vedno se borim za moje drage.
V zadnjem času sem imela kar nekaj fascinantnih pogovorov. Spektakularne osebe, z nekateri (upam), da postanemo prijatelji. A hkrati sem se zadnje čase pogovarjala z ljudmi, ki ne delijo mojih izkušenj. Verjetno res ni samoumevno, da vsi srečujejo ljudi, ki so nekaj posebnega, ki nas navdihujejo, a hkrati to ne pomeni, da jih ni. Mogoče jih le ne vidijo ali ne čutijo. Vedno znova me žalosti, da so nekateri tako zelo osamljeni. Vem, da je razlika med biti sam in biti osamljen, a določena povezava vseeno ostaja.
Bistvo pa ni samo v številu. Bistvo je v pretoku smeha, idej, energije. Pozornost spremeni tok misli, rodi idejo, kariere, sanje. Sanje so spektakularna zadeva in nujno potrebna začimba življenja, tako kot prijatelji.
Nič ni samoumevno. Dobri prijatelji lahko poženejo življenje na višji nivo, a zanj niso odgovorni. Za naš zagon, naše življenje smo odgovorni sami. Prijatelji pa so tisto, ki še dodatno podžigajo naš vzpon. Nikoli ne podcenjuj moč sočloveka. Nikoli ne podcenjuj svojega vpliva, ki ga imaš na okolico. Od tebe je odvisno ali širiš dobro ali pa zastrupljaš svet okrog sebe. Izbira je vedno v tebi. Vedno je čas, da postanemo najboljša verzija sebe...
Ni komentarjev:
Objavite komentar